POGOSTA VPRAŠANJA O OBVEZNIH DAJATVAH IN VPLIVU NEPREMIČNIN NA NAŠE PRIHODKE

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)

je obvezna dajatev (davek), ki jo ureja Zakon o stavbnih zemljiščih. Nadomestilo se odmerja tako za zazidana stavbna zemljišča kot nezazidana stavbna zemljišča. Osnova za odmero je podana v občinskem odloku in sredstva, ki se pridobijo s to dajatvijo, so sredstva, s katerimi razpolaga občina (praviloma bi morala občina ta sredstva porabiti za razvoj in izboljšanje stavbnih zemljišč).

Občine z odloki določajo:
  • območja na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
  • zemljišča za katera se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča,
  • merila za določitev višine nadomestila, ki so ga zavezanci dolžni plačevati, ter
  • merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Posamezna občina lahko določi, da so poslovne površine tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo in je gradnja na njem tudi mogoča.

Davek na premoženje

je dajatev, ki se odmeri fizičnim osebam, ki imajo v lasti:
  • stavbe (celotno stavbo, dele stavb, stanovanja in garaže),
  • prostore za počitek oziroma rekreacijo ali
  • plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.

Osnova za davek od premoženja je vrednost , ki je določena s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov. V kolikor ima fizična oseba, ki je lastnik ali ožji družinski član lastnika, v stavbi, ki je predmet odmere davka, prijavljeno stalno bivališče, se osnovo za odmero dajatve zmanjša. Vrednost za katero se osnova zmanjša je enako vrednost stanovanjske površine v izmeri 160 m2.

Zavezanci se ne določajo po uradni dolžnosti ampak mora vsak lastnik vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve nepremičnine. Prav tako mora v 15 dneh od vsake spremembe, napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.

Davek na premoženje je izvorni prihodek države.

Katastrski dohodek

ni samostojna davčna dajatev, ampak predstavlja davčno osnovo za izračun dajatev iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se upošteva pri dohodnini. Poleg tega je ta tudi osnova za odmero višine dajatve za zdravstveno zavarovanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo.

Višina katastrskega dohodka se določi kot pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno pridelavo na teh zemljiščih.

Podatek o katastrskem dohodku davčna uprava pridobi od Geodetske uprave RS. Za posamezno parcelo se le ta izračuna kot vsota katastrskega dohodka vseh delov parcele različnih dejanskih rab. Za posamezen del parcele z enako dejansko rabo se katastrski dohodek izračuna kot zmnožek površine posamezne dejanske rabe in vrednosti katastrskega dohodka iz lestvice katastrskega dohodka proizvodnega območje, v katero spada parcela, upoštevajoč dejansko rabo, boniteto zemljišča s kmetijsko dejansko rabo oziroma rastiščnega koeficient za gozdno dejansko rabo.

Katastrski dohodek se lahko zmanjša, če parcela leži znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje, ki omejujejo intenzivnosti pridelave.

Podatki o parceli, ki se uporabijo za izračun vrednosti katastrskega dohodka, se vodijo v zemljiškem katastru oziroma registru nepremičnin in so javno dostopni.

Katastrski dohodek je preko inštrumenta dohodnine prihodek državnega proračuna.

Pristojbina za gozdne ceste

je dajatev, ki jo plačujejo lastniki gozdov, ki so vpisani v zemljiški kataster. Pristojbina se odmeri kot procent od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč posameznega lastnika. Pristojbine se ne plačuje za varovane gozdove in gozdove s posebnim namenom ter tudi ne za gozdove v območjih, kjer ni mreže gozdnih cest (gozd ni »odprt«).

Odmera pristojbine za gozdne ceste se odmeri v obveznosti iz kmetijstva skupaj z odmero akontacije dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter odmere prispevka za zdravstveno zavarovanje od katastrskega dohodka.

Sredstva, zbrana na podlagi pristojbine, so namenska sredstva za vzdrževanje gozdnih cest.

Nepremičnine in socialni transferji

V skladu s trenutno veljavnim Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C) se v premoženje osebe prišteva tudi nepremično premoženje in sicer se premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva na dan vložitve vloge, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

V premoženje posameznika pa ne vključujemo:
  • stanovanja ali stanovanjske hiše, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče do vrednosti primernega stanovanja,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing),
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti mesečno dosega vsaj višino 75% bruto minimalne plače,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po ZUPJS-C upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je 2-kratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se velikost primernega stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.

(VIR: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; ZUPJS-C, najdeno dne 5.3.2015 na spletnem naslovu http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6757)

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upoštevajo osebe v skladu s četrto točko 3. člena ZUPJS, to so tiste osebe (družinski člani), katerih materialni položaj se upošteva po ZUPJS.

Če je uporabna površina stanovanja v katerem samska oseba ali družina živi, večja od uporabne površine primernega stanovanja in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 24 mesecih prejel več kot 18x, je upravičen do denarne socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin, katerih lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše so:

1-članska družina 60m2
2-članska družina 90m2
3-članska družina 110m2
4-članska družina 130m2
5-članska družina 150m2
6-članska družina 170m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

(VIR: Nova socialna zakonodaja, najdeno dne 5.3.2015 na spletnem naslovu http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/nova_socialna_zakonodaja/ )